KODEKS
VEDENJA IN STANDARDOV ETIKE TWIRLING SODNIKOV
Vsebina
- 1. Preambula
- 2. Sodniška etika in vedenje sodnikov
- 2.1 Standardi etike in vedenja
- 2.2 Konflikt interesov
- 3. Pravila ravnanja sodnikov na tekmovanjih
- 3.1. Moralno etična pravila
- 3.2. Ravnanje sodnikov v zvezi s pripravo na sojenje
- 3.3. Ravnanje sodnikov med sojenjem
- 4. Prijave o kršitvi kodeksa med tekmovanjem
- 5. Druge prijave zoper sodnike
- 6. Disciplinski ukrepi zoper sodnik
1. Preambula
V duhu prizadevanj, da Twirling šport postane Olimpijska disciplina, imamo twirling sodniki pomembno nalogo, da ohranjamo in povečujemo ugled, na katerem so zgrajeni temelji Mednarodn twirling zvez in s tem tudi Twirling zveze Slovenije, ki je članica mednarodne organizacije (v nadaljevanju TZS). Zato smo dolžni svoje poslanstvo opravljati etično in v skladu s pravili, tako da bo naše vedenje vedno odsevalo vrednote in načela, vsebovana v Olimpijski listini.
Ta Kodeks ravnanja in standardov etike za twirling sodnike (>Kodeks<) naj služi kot okvir merilom etike in ravnanja twirling sodnikov. Nastal je na podlagi spoznanja o temeljni in prevladujoči odgovornosti vseh sodnikov za vzdrževanje celovitosti, strokovnosti in učinkovitosti sodniške organizacije in sodniških ekip, ki sodijo posamezna tekmovanja.
Pravila in standardi, zapisani v tem Kodeksu, naj bodo sodnikom vodilo in opora pri uveljavljanju takšnih norm vedenja in ravnanja, da bodo vedno uživali in ohranjali zaupanje svojih kolegov in tekmovalcev, ki jih sodijo, TZS in twirling organizacij, članic TZS, katerim nudijo svoje usluge, drugih izvršilnih organov v športu, vključno z Olimpijskim komitejem, kakor tudi športnih medijev in splošne javnosti.
Zavedati se moramo, da ta Kodeks ne more vnaprej predvideti vseh možnih okoliščin, v kakršnih se utegne znajti sodnik pri opravljanju svoje sodniške funkcije. Vedno in v vseh primerih je posamezni sodnik tisti, ki nosi glavno odgovornost za presojo, tako besedila, kot tudi namena postavljenih meril. Vsak sodnik je dolžan zagotoviti, da bo njegovo vedenje vedno etično in profesionalno, ter da bodo vsi tekmovalci deležni nepristranskega sojenja, na podlagi kakovosti svojega nastopa, pošteno, brez vsakega predsodka ali pritiska.
Spoštovanje standardov, ki jih ta Kodeks odseva, je bistvenega pomena za nadaljnji razvoj tekmovalnega plesa twirlinga, zato se morajo vsi sodniki seznaniti z njegovo vsebino in ga s pisno izjavo sprejeti ter se zavezati, da ga bodo spoštovali. TZS od vsakega twirling sodnika pričakuje, da bo prevzel osebno odgovornost za spoštovanje tega Kodeksa in za ravnanje v skladu z načeli in vrednotami TZS..
Sprejetje in spoštovanje določil tega Kodeksa je pogoj za dodelitev in obnavljanje veljavnosti licence twirling sodnika.
Za spremembe in dopolnitve tega Kodeksa je pristojen zbor Združenja twirling sodnikov Slovenije.
2. Sodniška etika in vedenje sodnikov
2.1. Standardi etike in vedenja
Sodniki naj vedno vzdržujejo najvišje standarde etike ter vedenja in ravnanja in v ta namen spoštujejo naslednja pravila:
- Vedenje sodnika, tako na plesišču kot izven plesišča, mora ustrezati načelom dobrega športnega obnašanja. Vedenje sodnika v javnosti pri opravljanju funkcije, povezane s twirling športnim plesom, ali ob katerikoli priliki, kjer je prisotna javnost (vključno s tekmovalci, gledalci in predstavniki medijev), ne sme biti v nasprotju s predpisi, neprimerno, nedostojno ali moralno sporno.
- Odločitve sodnika morajo biti dosledne, objektivne in nevtralne. Pristransko sojenje spodkopava osnovne temelje vsakega tekmovanja.
- Sodnik v javnosti ne sme razpravljati ali dvomiti o mnenju, presoji, poštenosti ali časti drugega sodnika.
- Sodnik ne sme sprejeti od tekmovalca, organizatorja ali katerekoli tretje osebe, ki bi jo utegnila sodnikova odločitev posredno ali neposredno zadevati, kot darilo ali plačilo za svoje usluge denarja, nagrad, predmetov večje materialne vrednosti ali drugih koristi oziroma obljub kakršnekoli bodoče koristi.
- Sodnik ne sme ustvarjati lažne predstave o svojih pooblastilih, izkušnjah in sodniški licenci.
- Kadar sodnik v skladu s pravili tega Kodeksa na tekmovanju sodi tekmovalce, ki jih trenira ali jih je treniral v preteklosti, ne sme dovoliti, da bi ta razmerja vplivala na njegovo presojo in ocene.
- Sodnik mora vzdrževati in razvijati svoje sodniško znanje in izkušnje s spremljanjem razvoja tehnike in stila twirlinga in sprememb pravil in kriterijev sojenja
- Sodnik se mora vzdržati vsakega drugega vedenja in ravnanja, ki bi na kakršenkoli način utegnilo škodovati ugledu TZS ali tekmovalnega twirling plesa.
2.2. Konflikt interesov
Konflikt interesov nastopi ob vsakem sodnikovem interesu, razmerju, njegovi aktivnost ali članstvu v združenju, ki ni združljivo z dolžnostjo sodnika, da zagotovi vsem tekmovalcem nepristransko in pošteno sojenje, izključno na podlagi kakovosti njihovega tekmovalnega nastopa, brez vsakega predsodka ali pritiska.
Konflikt interesov je podan za primere, ki so eksplicitno navedeni v tem Kodeksu ali drugih pravilih (npr. Tekmovalna pravila TZS,.. in drugih mednarodnih organizacij twirlinga), ne glede na eksplicitne navedbe pa tudi v vseh primerih, ko osebni interesi sodnika vplivajo, ali bi glede na okoliščine lahko vplivali na njegovo presojo ali sposobnost nepristranskega sojenja.
Sodnik je dolžan spoštovati pravila tega Kodeksa in se umakniti s funkcije ali iz sodniške ekipe v vseh primerih, ko pride (ali bi utegnilo priti) do konflikta interesov.
3. Pravila ravnanja sodnikov na tekmovanjih
3.1. Moralno etična pravila
- Sodnik, ki je določen za opravljanje funkcije na določenem tekmovanju, je dolžan vse do zaključka tega tekmovanja delovati v vlogi sodnika in spoštovati določila tega Kodeksa.
- Upoštevaje temeljni konflikt interesov sodnik ne sme soditi tekme oziroma se mora umakniti iz sodniške ekipe na tekmi, na kateri tekmuje njegov ožji ali širši družinski član, oziroma v primeru, da je s tekmovalcem, ki sodeluje na tekmi v takšnem osebnem razmerju, da bi bilo neprimerno, da bi opravljal funkcijo sodnika.
Ožji ali širši družinski član sodnika je oseba, ki je s sodnikom v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena (oče, sin, vnuk, pravnuk), v stranski vrsti do četrtega kolena
(bratranec, sestrična) ali v svaštvu do drugega kolena, kakor tudi oseba, ki je s sodnikom v razmerju posvojenca ali
posvojitelja, rejenca ali rejnika, oskrbovanca ali skrbnika, ter vsaka druga oseba, ki s sodnikom živi v življenjski skupnosti.
- Sodnik ne sme soditi tekmovanja in se mora umakniti iz sodniške ekipe, če ve ali domneva, da mu njegovo telesno ali duševno stanje ne dopušča, da bi lahko primerno in pravilno opravljal sodniško funkcijo brez vsakih omejitev.
- Sodnik, ki je bil določen in je sprejel opravljanje sodniške funkcije na tekmovanju, ne glede na vrsto in nivo tekmovanja, pred pričetkom in med potekom tega tekmovanja, dokler tekmovanje ni zaključeno, ne sme zaužiti alkohola ali droge v nobeni obliki.
- Sodnik med tekmo, na kateri opravlja funkcijo sodnika, ne sme poučevati, vzpodbujati, dajati navodil in nasvetov, ali razpravljati o nastopu na tej tekmi s tekmovalcem ali ekipo, ki na tej tekmi tekmuje.
- Sodnik ne sme na kakršenkoli način izražati, da bo določenega tekmovalca ali ekipo obravnaval na določen način ali mu podal določeno oceno.
- Sodnik na tekmi, na kateri opravlja funkcijo sodnika, ne sme na noben način izvajati s svojim ravnanjem pritiska na tekmovalce, ki na tem tekmovanju sodelujejo.
- Sodnik se mora v javnosti vzdržati izražanja svojih simpatij ali nenaklonjenosti do tekmovalcev ali ekip, ki bi jih utegnil soditi na katerem koli tekmovanju.
- Sodnik ne sme na kakršenkoli način poskušati osmešiti ali zastrašiti drugega sodnika, ali drugače neprimerno vplivati nanj.
- Sodnik, ki na tekmovanju ne opravlja sodniške funkcije, ne sme razpravljati s sodnikom, ki na tem tekmovanju sodi, o kvaliteti nastopa ali rezultatih tekmovalca, ki sodeluje na tekmovanju, ne glede na to, ali gre za rezultate tega ali katerega prejšnjih tekmovanj, dokler tekmovanje ni zaključeno.
- Če se sodnik med tekmovanjem pogovarja z drugimi sodniki, gledalci, tekmovalci ali trenerji, se mora vzdržati razpravljanja o nastopu, prejšnjih nastopih ali rezultatih kateregakoli tekmovalca, ki ga na tem tekmovanju kot sodnik ocenjuje, dokler tekma ni zaključena.
- Sodnik ne sme poskusiti vplivati na izid tekmovanja na kakršenkoli drug način kot s poštenim ocenjevanjem vseh tekmovalcev, ki na tekmovanju sodelujejo, v skladu s kvaliteto njihovega nastopa.
- Sodnik, ki je določen za sojenje tekmovanja, je dolžan opraviti svojo nalogo dosledno po pravilih in kriterijih sojenja.
- Sodnik se mora vzdržati vsakega ravnanja, ki meri na pridobitev prednosti oziroma koristi kateremukoli tekmovalcu.
3.2. Ravnanje sodnikov v zvezi s pripravo na sojenje
Dolžnosti sodnika, ki je določen za sojenje tekmovanja, so zlasti:
- da prispe na kraj tekmovanja pravočasno in v primerni fizični in psihični pripravljenosti;
- da svojo prisotnost naznani organizatorju in glavnemu sodniku;
- da se seznani z urnikom tekmovanja;
- da je na voljo za opravljanje dolžnosti sodnika v skladu z uradnim razporedom;
- da je oblečen primerno dogodku oz. v skladu z pravili TZS..
3.3. Ravnanje sodnikov med sojenjem
Med sojenjem sodniki:
- zavzamejo položaje, ki morajo omogočati dober pogled na tekmovalno površino ter onemogočati komuniciranje med seboj, z gledalci ali tekmovalci in jih je s soglasjem glavnega sodnika določil organizator ( organizator poskrbi za sodniški oder)
- so osredotočeni izključno na sojenje in v ta namen ne komunicirajo z občinstvom, drugimi sodniki in tekmovalci ali počnejo česarkoli, kar bi bilo možno razumeti kot signaliziranje tekmovalcem, trenerjem ali drugim zainteresiranim osebam, ali bi lahko odtegnilo njihovo pozornost od sojenja (mobilni telefon, fotoaparat, kamera,.).
- sodijo samostojno in neodvisno ter ne primerjajo svojih zapisov in ocen z drugimi sodniki;
4. Prijave o kršitvi kodeksa med tekmovanjem
Glavni sodnik, imenovan s strani pristojnega organa, je med tekmovanjem pooblaščen in dolžan nadzorovati spoštovanje pravil tega Kodeksa s strani vseh sodnikov s sodniško licenco, ne glede na to, ali na tekmovanju sodijo ali ne.
Pravico, da med potekom tekmovanja podajo prijavo o domnevni kršitvi tega Kodeksa, imajo:
- tekmovalec, ki sodeluje na tekmovanju,
- predstavnik twirling organizacije, članice TZS,
- posamezniki, ki delujejo v organih TZS.
Prijava mora biti v pisni obliki (lahko v čitljivem rokopisu) in naslovljena na glavnega sodnika.
Če glavni sodnik na podlagi prijave ali po lastni presoji utemeljeno domneva, da je prišlo do kršitve pravil tega Kodeksa s strani sodnika, ki sodi na tekmovanju, ima pravico in dolžnost takšnega sodnika takoj zaslišati in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe v skladu z določili tega Kodeksa., kar pomeni, da mu lahko izreče opomin ali za preostanek tekmovanja zamenja z drugim primernim sodnikom.
Glavni sodnik je dolžan vsako storjeno, zatrjevano ali domnevano kršitev pravil tega Kodeksa, kakor tudi vsak izrečeni opomin ali opravljeno zamenjavo sodnika dokumentirati in o njej poročati pristojni sodniški komisiji v poročilu o tekmovanju. Ko prejme poročilo, mora pristojna sodniška komisija presoditi, ali predstavlja v poročilu opisani dogodek kršitev Kodeksa, ali disciplinski prekršek na podlagi določil Disciplinskega pravilnika, za katerega je zagrožen strožji disciplinski ukrep, kakor ga predvideva ta Kodeks. Če gre za kršitev določil disciplinskega pravilnika, posreduje pristojna sodniška komisija poročilo v nadaljnjo obravnavo disciplinski komisiji ZTSS.
5. Druge prijave zoper sodnike
Prijavo o domnevni kršitvi tega Kodeksa, podano po razglasitvi rezultatov tekmovanja, lahko poda samo twirling organizacija, članica TZS in jo naslovi na pristojno sodniško komisijo.
Prijava se ne upošteva, če ni vložena v skladu z naslednjimi pravili:
- Prijava mora biti podana v pisni obliki, podpisana s strani zastopnika ali pooblaščenca twirling organizacije, ki prijavo vlaga, ter skupaj z morebitnim dokaznim gradivom poslana predsedniku pristojne sodniške komisije v roku 14 (štirinajst) dni od dne, ko je bila oziroma naj bi bila kršitev storjena.
- Twirling organizacija, članica TZS, mora v prijavi navesti polno ime, naslov in kontaktne podatke pritožnika oziroma pritožnikov in podati pisno soglasje, da bo pritožnik oziroma bodo pritožniki v zadevi pričali, ter da bo storila vse, kar je v njeni moči, da bodo osebe, ki bi utegnile o zadevi kaj vedeti, pristale na navzkrižno zaslišanje.
Pristojna sodniška komisija je dolžna obravnavati vsako prijavo, vloženo v skladu s pravili tega poglavja. Komisija lahko prijavo označi kot nepomembno ali ji pripiše manjši pomen, če prijava, namesto na trdnih dokazih, temelji pretežno ali izključno na govoricah.
Ko prejme prijavo zoper sodnika o domnevni kršitvi Kodeksa, mora pristojna sodniška komisija preveriti, ali predstavlja očitana kršitev tako kršitev Kodeksa, kakor tudi disciplinski prekršek na podlagi določil Disciplinskega pravilnika, za katerega je zagrožen strožji disciplinski ukrep, kakor ga predvideva ta Kodeks. Če gre za kršitev določil disciplinskega pravilnika, posreduje pristojna sodniška komisija prijavo v nadaljnjo obravnavo Disciplinski komisiji ZTSS.
Ne glede na določila o prijavah proti twirling sodnikom zaradi domnevnih kršitev tega kodeksa, ima predsednik pristojne sodniške komisije pravico, da po uradni dolžnosti začne preiskavo in zadevo uvrsti na dnevni red seje pristojne sodniške komisije, če meni, da je prišlo do kršitve pravil tega Kodeksa.
Sodnik, zoper katerega je bila vložena prijava, mora biti pred sejo organa, na kateri se pritožba zoper njega obravnava oziroma pred izrekom disciplinskega ukrepa, pisno obveščen o prijavi in njeni vsebini, sicer ukrepa ni mogoče izreči. Sodnik ima pravico, da je pred pristojno sodniško komisijo zaslišan in se v zadevi zagovarja, pravico do zagovornika ter pravico podati pisne pripombe na prijavo. Če sodnik brez opravičljivega razloga ne pride na sejo, ko se prijava zoper njega obravnava, niti ne poda pisnih pripomb na prijavo, pristojna sodniška komisija o prijavi odloči po svoji prosti presoji, pri čemer mora odločitev vedno vsebovati pisno utemeljitev, pristojna sodniška komisija pa mora o odločitvi tudi nemudoma obvestiti UO ZTSS.
Če twirling organizacija, ki je vložila prijavo zoper sodnika zaradi domnevne kršitve Kodeksa, ni zadovoljna z odločitvijo pristojne sodniške komisije, ali če komisija v roku 30 dni od vložitve o pritožbi ne odloči, lahko twirling organizacija v 15 dneh od prejema odločitve komisije oziroma v 15 dneh po izteku tridesetdnevnega roka od vložitve prijave, vloži o isti zadevi pritožbo na UO ZTSS. Odločitev UO ZTSS, sprejeta na podlagi določil tega Kodeksa, je dokončna.
6. Disciplinski ukrepi zoper sodnike za kršitve kodeksa
V primeru, da twirling sodnik krši pravila tega Kodeksa, se mu lahko, po postopkih, opisanih v poglavjih 4 in 5 tega Kodeksa, izreče enega od naslednjih ukrepov:
- pisni opomin
- začasni preklic veljavnost sodniške licence v trajanju največ do enega leta.
Če se zoper sodnika, ki je domnevno kršil ta Kodeks, uvede za isto kršitev disciplinski postopek po določilih Disciplinskega pravilnika, potem se morebitni že začeti postopek po tem Kodeksu s strani pristojne sodniške komisije ustavi in se nadaljnja obravnava kršitve vodi samo pred disciplinsko komisijo po določilih Disciplinskega pravilnika.
7. Končna določila
Ta Kodeks velja od datuma sprejetja dne 16.06.2007 in se uporablja na območju Republike Slovenije za vsa tekmovanja, ki jih organizirajo članice TZS ali od nje pooblaščena telesa ali organizacije.
Predsednik ZTSS
Saša Koprivnik
